Kljub svetovni priljubljenosti računalniške igre Mahjong Solitaire, ki jo v mnogih državah pogosteje imenujejo preprosto Mahjong, ostaja zgodovina njenega nastanka malo znana in v marsičem presenetljiva. Ta igra izstopa med drugimi miselnimi igrami zaradi edinstvene kombinacije starodavne kitajske tradicije in sodobne digitalne oblike. Sprva se je beseda «Mahjong» (麻將) nanašala na priljubljeno igro s ploščicami, ki je nastala na Kitajskem v drugi polovici 19. stoletja, v obdobju dinastije Qing (清朝), in je hitro postala del vsakodnevne kulture mestnih prebivalcev. Vendar pa se je na Zahodu in v mnogih drugih državah to ime povezovalo predvsem z računalniškim pasjansom — samostojno logično igro za enega igralca, ki je podedovala ploščice in simboliko, ne pa pravil izvirnika.
Vizualna estetika kitajskih ploščic s hieroglifi, zmaji in bambusovimi vzorci je igro spremenila v nekakšen univerzalni jezik, ki ni potreboval prevoda, in prav to ji je pomagalo pridobiti priznanje po vsem svetu. Danes stoji Mahjong ob boku Klondike in Minesweeperju ter tako tvori digitalno klasiko obdobja osebnih računalnikov. Njegova zgodovina je pot od eksperimentalnega programa na izobraževalnem računalniku do razširjene zabave na milijonih naprav. V nadaljevanju bomo spremljali, kako je Mahjong nastal, katere spremembe je doživel in kakšna zanimiva dejstva spremljajo njegovo pot.
Zgodovina Mahjong
Izvor in avtor
Da bi razumeli, kako je Mahjong postal svetovni pojav, se je vredno vrniti k njegovim začetkom. Sodobno različico Mahjong je prvič ustvaril leta 1981 ameriški programer Brodie Lockard na računalniškem sistemu PLATO. Lockard, študent na Stanfordu in nadarjen telovadec, je doživel tragedijo: med treningom je utrpel hudo poškodbo hrbtenice in postal paraliziran od vratu navzdol. Kljub tako resnim posledicam ni opustil želje po programiranju in iskanju novih oblik ustvarjalnosti.
Med dolgotrajnim zdravljenjem v bolnišnici je Lockard vztrajal, da v njegovi sobi namestijo terminal sistema PLATO. Tako je lahko nadaljeval delo na računalniku, pri čemer je za vnos uporabljal poseben paličnik, ki ga je držal v ustih. Tak način interakcije je zahteval ogromno potrpljenja in truda, a prav ta mu je omogočil, da je uresničil svoje zamisli.
Po Lockardovih spominih se je ideja za prihodnjo igro rodila iz opazovanja drugih pacientov: v bolnišnici naj bi sestavljali nekakšen pasjansa iz ploščic tradicionalnega Mahjong, pri čemer so gradili piramidno konstrukcijo, ki je spominjala na «želvo». Ta dejavnost je pritegnila Lockarda in odločil se je, da idejo prenese v digitalno okolje ter ustvari računalniško različico miselne igre. Tako je nastala njegova igra — Mah-Jongg, poimenovana v čast klasičnega kitajskega Mahjong (麻將), katerega simboli in podobe so bili uporabljeni pri oblikovanju virtualnih ploščic. Zgodovinskih potrditev o obstoju takšne pasjanse niso našli, vendar je ta zgodba postala osnova legende o nastanku računalniškega Mahjong.
Prva različica Mah-Jongg je delovala na omrežni platformi PLATO, podpirala upravljanje prek zaslona na dotik CDC-721 in se prosto širila brez komercialnih omejitev. Za začetek osemdesetih let je bila to prava novost: Mahjong je postal ena prvih računalniških iger, ki je uporabljala elemente upravljanja na dotik, kar je napovedovalo prihodnjo smer razvoja interaktivnih tehnologij.
Komerični uspeh
Naslednja pomembna faza v razvoju Mahjong je nastopila leta 1986, ko je podjetje Activision izdalo prvo komercialno različico igre z imenom Shanghai za osebne računalnike in domače konzole. Pri projektu je sodeloval tudi sam Brodie Lockard, producent pa je bil Brad Fregger, ki je odigral ključno vlogo pri preoblikovanju ideje v množični izdelek.
Igra je izšla hkrati na več priljubljenih platformah — IBM PC, Amiga Computer, Macintosh, Atari ST in Apple IIGS. Različico za Macintosh je razvil sam Lockard, prenos na Apple IIGS pa je izvedel programer Ivan Manley ob sodelovanju Freggerja.
Shanghai je hitro pridobil priljubljenost: ocenjuje se, da je bilo po svetu prodanih približno 10 milijonov izvodov, kar je bilo za tisti čas ogromen uspeh za namizno miselno igro. Pravzaprav je ta igra spremenila Mahjong iz eksperimenta v globalni pojav in ga utrdila kot samostojen žanr.
Ime Shanghai je postalo registrirana blagovna znamka Activision, zato so morali drugi založniki, ki so ustvarjali podobne miselne igre, iskati alternativna poimenovanja. Posledično se je v vsakdanji rabi uveljavilo splošno ime «Mahjong» in sčasoma se je začelo povezovati predvsem z računalniškim pasjansom. Tradicionalna namizna igra si je pri tem ohranila svoje mesto v kulturi, vendar je za mnoge ljudi v različnih državah prvi omenjeni izraz vzbudil podobo digitalne miselne igre.
Kljub temu se je zaradi uspeha Shanghai Mahjong hitro razširil pod različnimi imeni — Mahjong Solitaire, Mahjongg, Shanghai Solitaire, Mah Jong — in postal dostopen na številnih platformah, od domačih računalnikov in igralnih konzol do prvih prenosnih naprav. Tako se je začela prava ekspanzija žanra, ki ga je naredila za del igralne kulture konca 20. stoletja.
Širjenje in različice
Ob koncu osemdesetih let je Mahjong presegel meje domačih računalnikov in prodrl celo v področje arkadnih iger. Leta 1989 je japonsko podjetje Tamtex (タムテックス) predstavilo na igralnih avtomatih izvirno različico z imenom Shisen-Sho. Za razliko od Mahjong so bile ploščice tu razporejene ne v večplastno piramido, temveč na ravno površino, pravila pa so bila prav tako drugačna: pari so se odstranjevali ne le ob ujemanju vzorcev, temveč tudi, če jih je bilo mogoče povezati z določeno obliko črte. Tak pristop je igralcem odprl drugačno vrsto miselne igre in postal prototip cele družine iger, ki so bile pozneje znane pod imenom «Mahjong Connect». Pojav Shisen-Sho je pokazal, da je zanimanje za Mahjong obstajalo tudi v Aziji: kljub širokemu razširjenju tradicionalne večigralske različice so igralci z veseljem sprejemali nove formate.
Naslednji pomemben korak je nastopil leta 1990, ko je bila igra vključena v znamenito zbirko Microsoft Entertainment Pack za Windows 3.x. V njej je bila vključena pasjansa z imenom Taipei, ki so jo milijoni uporabnikov osebnih računalnikov cenili zaradi njene preprostosti in preglednosti. Za mnoge lastnike sistema Windows je bil prav Taipei njihovo prvo srečanje z Mahjong, žanr pa se je utrdil kot «klasika pisarniške zabave». Kasneje je Microsoft nadaljeval tradicijo: v premijskih izdajah Windows Vista in Windows 7 je bila prednameščena izboljšana različica z imenom Mahjong Titans, kar je dokončno utrdilo igro v digitalnem vsakdanu.
Vzporedno s komercialnimi izdajami se je aktivno razvijalo gibanje navdušencev, ki so ustvarjali brezplačne različice Mahjong za različne sisteme. V devetdesetih letih so se različice igre pojavile tudi v okolju operacijskih sistemov, podobnih UNIX-u. Na primer, Mahjongg je bil del standardnega nabora iger za namizno okolje GNOME, podobna izvedba KMahjongg pa je bila ponujena uporabnikom KDE. Ti projekti so pripomogli k temu, da je Mahjong postal dostopen ne le uporabnikom sistema Windows in konzol, temveč tudi predstavnikom skupnosti odprtokodnega programja.
Na začetku 2000-ih se je igra preoblikovala v resnično univerzalni format: Mahjong je bilo mogoče najti praktično v katerem koli operacijskem sistemu in napravi, od domačih računalnikov in prenosnikov do igralnih konzol in prvih mobilnih platform. V tem obdobju si je dokončno utrdila status «digitalne klasike», saj je postala ena tistih iger, ki so uporabnike spremljale povsod, ne glede na to, katero napravo so uporabljali.
Svetovno priznanje
Postopoma se je Mahjong spremenil ne le v priljubljeno računalniško igro, temveč v pravi kulturni fenomen. V Evropi in ZDA si je pridobil trdno mesto med domačimi razvedrili skupaj s sestavljankami, križankami in kartnimi pasjansi. Njegov uspeh je bil pojasnjen s kombinacijo preprostih pravil in skoraj meditativnega poteka igre: tudi kratka partija je omogočala, da si se odmaknil od skrbi in se osredotočil na mirno razstavljanje vzorca iz ploščic.
V Rusiji se je igra razširila v poznih devetdesetih in zgodnjih dvatisočih letih ter hitro postala običajna zabava za širše občinstvo. Za mnoge ruske uporabnike je bil ta pasjansa prvi stik z besedo «Mahjong», šele kasneje pa so izvedeli, da pod istim imenom obstaja tradicionalna namizna igra s povsem drugačnimi pravili in obliko.
Na Japonskem in Kitajskem je računalniški Mahjong prav tako postal znan, vendar so ga tam jasno ločevali od klasične igre. V japonski tradiciji se je za elektronski pasjansa obdržalo ime Shanghai, ki je bilo neposredno povezano z uspehom podjetja Activision. Na Kitajskem pa so ga dojemali bolj kot sodobno digitalno priredbo znanih simbolov in ploščic kot pa kot samostojno alternativo tradicionalni namizni igri.
Sčasoma se je na trgu pojavilo na stotine različic Mahjong, ki so se razlikovale tako po imenih kot po vizualni zasnovi. Poleg klasičnih kompletov s hieroglifi in zmaji so bile izdane tematske zbirke: ploščice s sadjem, zastavami, znamenji zodiaka, živalmi ali prazničnimi simboli. Te različice so naredile igro še dostopnejšo različnim starostnim skupinam in kulturam, saj je vsakdo lahko našel slog po svojem okusu.
Priljubljenost Mahjong ni upadla niti v 21. stoletju. V desetletju 2010 je spletna igra Mahjong Trails sodila med najbolj dobičkonosne aplikacije na platformi Facebook in privabljala milijone igralcev po vsem svetu. Klasični Mahjong je še vedno del standardnega nabora programov v nekaterih operacijskih sistemih in je prednameščen na številnih napravah. Poleg tega je igra že dolgo presegla okvire osebnih računalnikov: danes jo je mogoče najti na pametnih telefonih, tablicah, igralnih konzolah in celo na nenavadnih napravah. Ni naključje, da se v šali reče, da je Mahjong povsod — od zaslonov pametnih ur do zaslonov na dotik sodobnih hladilnikov.
Takšen uspeh je mogoče razložiti z univerzalnostjo igre. Ne zahteva poznavanja jezika, zapletenih navodil ali posebne priprave: dovolj sta pozornost in potrpežljivost. Zato Mahjong ostaja razumljiv in privlačen za ljudi različnih starosti in kultur ter povezuje igralce po vsem svetu.
Zanimivosti o Mahjong
- Sestavljanka z vidika matematike. Na prvi pogled se Mahjong zdi preprosta zabava, a z matematičnega vidika je veliko bolj zapletena. Raziskave na področju informatike so pokazale, da naloga reševanja Mahjong spada v razred NP-polnih problemov. To pomeni, da ne obstaja znan učinkovit algoritem, ki bi zanesljivo našel rešitev za katerokoli postavitev v razumnem času. Z drugimi besedami, izjemno težko je vnaprej določiti, ali bo mogoče določeno «želvo» popolnoma razstaviti.
- Priljubljenost med pisarniškimi delavci. V devetdesetih in dvatisočih letih je Mahjong postal ena najbolj tipičnih «pisarniških» iger poleg Klondike in Minesweeperja. Po anketah, opravljenih v ZDA in Veliki Britaniji, je približno 35 % zaposlenih priznalo, da so ga vsaj enkrat zagnali na službenem računalniku — za kratek odmor ali počitek za oči. Postopoma se je igra utrdila v kolektivni zavesti kot značilen znak zgodnje digitalne dobe: podobno kot Klondike in Minesweeper je postala del nastajajoče računalniške kulture, kjer so kratke «casual» zabave zavzele posebno mesto.
- Ogromno število možnih postavitev. Pri uporabi vseh 144 ploščic se število možnih postavitev v Mahjong izračuna po formuli 144! / (4!)^36. Dobljena vrednost je tako velika, da njen zapis obsega več kot dvesto številk. Razsežnost te številke je težko predstavljiva: je neprimerljivo večja od števila zrn peska na vseh plažah Zemlje ali celo kapljic vode v oceanih. Takšna ogromna raznolikost naredi vsako novo partijo Mahjong edinstveno, verjetnost, da bi naleteli na identično postavitev, pa je praktično nična.
- Približno 3 % postavitev je nerešljivih. Raziskovalci, ki so analizirali milijone partij Mahjong, so ugotovili, da ni vsaka postavitev popolnoma rešljiv. Pri preverjanju več kot 10 milijonov iger s klasično postavitvijo v obliki «želve» se je izkazalo, da je približno 3 % postavitev nerešljivih. To pomeni, da ni mogoče odstraniti vseh ploščic do konca, tudi če igralec vidi skrite elemente spodnjih slojev in ima popolne informacije. Ta posebnost naredi igro še bolj zanimivo: včasih neuspeh ni posledica napak ali napačnih izračunov, temveč same strukture postavitve. Za ljubitelje sestavljank je to opomnik, da se Mahjong ne nanaša vedno zgolj na pozornost in logiko — v njegovi naravi je vgrajen tudi delež naključja in matematične zapletenosti.
- Nove različice in priredbe. Uspeh Mahjong je prinesel številne razvejitve. Poleg klasičnega piramidnega pasjansa za enega igralca so se pojavile različice s tekmovalnim načinom — na primer na čas ali na točke — pa tudi dvojne različice, kjer dva igralca izmenično odstranjujeta ploščice s skupnega polja. Sčasoma so se pojavili celo turnirji v hitrostnem reševanju, čeprav nikoli niso dosegli tako stroge organizacije kot šahovski ali športni turnirji. Razvitih je bilo na stotine tematskih postavitev poleg «želve»: «zid», «stolp», «pajek», «zmaj» in številne druge, ki so se razlikovale po obliki konstrukcije in stopnji zahtevnosti. Zanimivo je, da je japonska igra Shisen-Sho postala osnova ločenega žanra, znanega kot «Mahjong Connect», medtem ko sodobne tridimenzionalne interpretacije, kot je Mahjong Dimensions, ponujajo odstranjevanje parov že v prostorski kocki. Tako se Mahjong še naprej razvija in ponuja nekaj novega tako začetnikom kot izkušenim igralcem.
Prehojena pot je spremenila Mahjong iz zanimive novosti v neločljiv del igralne kulture. V sebi je združil značilnosti namiznih logičnih iger in prednosti digitalne dobe. Zgodovina Mahjong prikazuje uspešen primer kulturne prilagoditve: kitajski motivi iger so postali razumljivi in bližnji ljudem po vsem svetu skozi preprost in privlačen pasjansa. Danes je ta igra cenjena ne le kot način sprostitve, temveč tudi kot vaja pozornosti, spomina in strateškega mišljenja. Mahjong je postal nekakšen «intelektualni počitek» — čas, preživet ob razstavljanju zapletene piramide, mineva neopazno, medtem ko možgani dobijo koristno vadbo.
Na ozadju hitro spreminjajočih se trendov iger Mahjong ostaja iskan že več desetletij. Njegova preprosta pravila in hkrati globina naredijo igro privlačno za zelo različne ljudi. Mahjong je enako primeren tako za kratek odmor pri delu kot za dolg večerni počitek. Z gotovostjo lahko rečemo, da si je Mahjong našel svoje mesto med klasičnimi intelektualnimi igrami — od šaha in Sudokuja do kartnih pasjansov. Pri preučevanju njegove zgodovine in posebnosti neizogibno pridobiš še več spoštovanja do te igre.
Dovolj je, da Mahjong poskusiš le enkrat, in igra te več ne izpusti. V njej se na presenetljiv način združujeta preprostost prvih korakov in globina, ki se razkrije šele s časom. Vsaka postavitev je majhen izziv, v katerem je prostor za intuicijo, pozornost in srečno izbiro. Postopoma igralec ugotovi, da se vedno znova vrača k Mahjong: zaradi občutka zbranosti, veselja ob najdenem paru in mirnega ritma, v katerem se čas zdi upočasnjen. Prav v tem je njegova privlačna moč. V nadaljevanju bomo razložili pravila igre in delili nasvete, ki ti bodo pomagali uživati v procesu že od prvih partij.