Ludo je znana namizna igra, ki jo igrajo dva ali štirje igralci z uporabo pisanih figuric in kocke. Igra je posebej priljubljena v Indiji, Evropi in Južni Ameriki. Obstaja več različic in številna imena, nekatera med njimi so registrirane blagovne znamke — večinoma evropskih podjetij.
Zgodovina igre
V latinščini ludo pomeni “igram”, vendar se je to ime pojavilo veliko pozneje — ko se je igra že razširila iz južne Azije v Evropo. Zgodovinski izvor igre Ludo je v Indiji, kjer so jo igrali že v 6. stoletju našega štetja — tedaj še brez uporabe kocke.
Končna različica igre, v kateri igralci izmenično mečejo kocko, je bila patentirana v Angliji leta 1896 s strani Alfreda Collierja in je bila na trg uvedena pod imenom Royal Ludo, s čimer so poudarili njen status “kraljeve” namizne igre.
Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bila ta igra zelo priljubljena med mornarji britanske kraljeve mornarice. Po manjših spremembah pravil je v angleščini dobila novo ime — Uckers. Na Švedskem se je razširila različica z imenom Fia (polno ime: Fia med knuff, kar pomeni “Fia s potiskom”), v Švici pa je znana kot Eile mit Weile, kar dobesedno pomeni “Pohiti počasi”.
Obstajajo tudi druge različice, kot na primer madžarska — Ki nevet a végén (“Kdo se smeje zadnji?”), nemška — Mensch ärgere Dich nicht (“Človek, ne jezi se”) in francoska — Jeu des petits chevaux (“Igra malih konjičkov”). V Španiji se prilagojena različica imenuje parchís, v Kolumbiji pa parques. Te različice se lahko razlikujejo po zasnovi igralne plošče, številu figuric in posebnih pravilih.
V številnih državah igro spremljajo lokalne tradicije — od šal in urokov za srečo do zapletenih domačih pravil, kot je na primer obvezno odstranjevanje nasprotnikove figurice, ko pristaneš na istem polju.
Bistvo igre ostaja enako — spreminjajo se le imena in podrobnosti mehanike. Čeprav ima igra indijske korenine, so jo zahodne prilagoditve močno preoblikovale tako v mehaniki kot videzu in jo oddaljile od izvornega pachisija — tradicionalne namizne igre, ki se je v Indiji igrala stoletja.
Poleg zahoda se je Ludo razširil tudi proti vzhodu. Na primer, v Vietnamu je zelo priljubljen pod imenom Cờ cá ngựa (“Igra morskih konjičkov”), medtem ko v kitajski kulturi obstaja podobna igra z imenom 飞行棋 (“Leteči šah”), kjer se figurice premikajo po križni plošči in lahko “letijo” s pomočjo posebnih polj.
Zanimivosti
- Ludo izvira iz starodavne indijske igre pachisi, ki ima več kot 1500 let staro zgodovino. Igrali so jo že v času Guptske imperije, okoli 6. stoletja. Dokaz njene priljubljenosti so kamnite igralne plošče, še danes vidne na terasah trdnjave Agra v Indiji.
- V izvirni različici so namesto kock uporabljali školjke kauri ali posebne palčke, ki so jih metali na tla. Število navzgor obrnjenih strani je določilo število korakov.
- Cesar Akbar I. Veliki (16. stoletje, mogulska dinastija) je tako oboževal pachisi, da ga je igral na ogromni kamniti plošči z živimi figuricami — služabniki, ki so se gibali namesto njih.
- V nekaterih šolah v Indiji in Nigeriji je Ludo na seznamu priporočenih iger med odmori.
- V določenih šolah v Bangladešu in Pakistanu je bila igra začasno prepovedana, ker so se otroci zaradi nje prepirali ali izpuščali pouk, da bi igrali.
Dovolj je, da odigrate le eno partijo — in boste razumeli: Ludo povezuje, zabava in prinaša pravo navdušenje, veselje in okus zmage!