Backgammon na spletu, brezplačno

Backgammon — je ena najstarejših namiznih iger na svetu, katere zgodovina sega več tisočletij v preteklost. V njej se na izjemen način prepletata preprostost pravil in globina strateških možnosti, kar je igri omogočilo, da je preživela stoletja in postala priljubljena v številnih državah sveta. Backgammon se od drugih logičnih iger razlikuje po redkem ravnovesju med naključjem, ki ga prinašajo meti kock, in spretnostjo, ki zahteva preračunavanje in taktično razmišljanje. Zaradi tega je igra zasedla posebno mesto v kulturi različnih narodov — od perzijskih kraljevih dvorov do sodobnih kavarn — in velja za eno najbolj prefinjenih in intelektualnih oblik razvedrila.

Zgodovina igre Backgammon

Najstarejši začetki igre

Arheološki dokazi kažejo, da so predhodniki igre Backgammon obstajali že v daljni preteklosti. V Iranu (stari Perziji) so odkrili igralne komplete, stare približno pet tisoč let — deske z vdolbinami in igralne kocke — ki pripadajo arheološki kulturi Džiroft. Eden od možnih predhodnikov igre je Royal Game of Ur (Kraljeva igra Ura), razširjena v Mezopotamiji okoli leta 2600 pr. n. št. Tako kot Backgammon je bila tudi ta igra tekmovanje, ki je združevalo srečo in spretnost, z uporabo žetonov in kock.

Pisni viri iz antike omenjajo rimsko igro Latrunculi, strateško igro s figurami, ter poznejšo bizantinsko igro Tabula, ki je imela desko s 24 polji in 15 figurami za vsakega igralca. Že tedaj je bil cilj igre Tabula čim hitreje premakniti svoje figure po deski in jih odstraniti pred nasprotnikom — načelo, ki je zelo podobno sodobnemu Backgammonu.

Perzijska legenda o nastanku Backgammon

Igra, ki je najbolj podobna sodobnemu Backgammonu, se je pojavila v Perziji v času Sasanidskega imperija (3.–6. stoletje n. št.). Perzijsko ime igre — Nard (نرد) — je okrajšava Nardshir, kar pomeni »igra pogumnega Ardaširja«. Po legendi je igro izumil vezir Buzurgmehr (بزرگمهر) na dvoru šaha Hosrova I. Anuširvana (خسرو انوشیروان). Po izročilu je Buzurgmehr ustvaril novo igro kot odgovor na indijske šahovske igre, da bi pokazal intelektualno premoč Perzije.

V epski pesnitvi «Šahname» (شاهنامه) perzijskega pesnika Ferdowsija (فردوسی) je ta legenda opisana posebej slikovito, saj povezuje nastanek igre z imenom modrega vezirja. Čeprav ni zgodovinskih dokazov o natančnem avtorju igre, legenda sama kaže na perzijski izvor Backgammon in na njegov velik pomen na dvorih perzijskih kraljev.

Širjenje igre na Vzhodu in nastanek dolgega in kratkega Backgammon

Iz Perzije se je Backgammon razširil po Bližnjem vzhodu, Srednji Aziji in naprej. Že v 7.–8. stoletju ga omenjajo arabski viri pod imenom »taht-e-nard«. Preko arabskega vpliva, ki se je razširil do Sicilije, je igra prišla v Severno Afriko in na Iberski polotok: domneva se, da je v Evropo prišla prvič v 10. stoletju pod imenom Tables (— »deske«).

Igra je bila znana tudi na Kitajskem: zgodovinske kronike omenjajo shuang-lu (雙陸) — igro, podobno Backgammonu, ki naj bi po tradiciji nastala v Zahodni Indiji in bila prinesena na Kitajsko v času dinastije Wei (220–265 n. št.). V 5.–6. stoletju n. št. se je shuang-lu močno razširil in postal priljubljena oblika razvedrila. Na Japonskem je podobna igra z imenom sugoroku (双六) postala tako priljubljena, da je cesarica Jitō (持統天皇) leta 689 izdala ukaz o njeni prepovedi zaradi pretiranega navdušenja prebivalstva nad igrami na srečo. Ti podatki kažejo, da je imel Backgammon že v srednjem veku številne lokalne različice in poimenovanja.

Backgammon v srednjeveški Evropi

V Evropi so bile igre, podobne Backgammonu, znane pod imenom Tables. Prva pisna omemba igre se pojavi v anglosaksonskem rokopisu iz leta 1025 (Codex Exoniensis), kjer piše: »Dva moža sedita in igrata Tables...«. V 11. stoletju so se podobne igre pojavile v Franciji pod imenom Trictrac in so hitro postale priljubljene med aristokracijo in ljubitelji iger na srečo.

Francoski kralj Ludvik IX. Sveti (Louis IX) je leta 1254 izdal odlok, s katerim je svojim dvorjanom prepovedal igranje iger na srečo, vključno z igro Tables. Kljub prepovedim se je igra še naprej širila: v Nemčiji se prvi zapisi pojavljajo v 12. stoletju, na Islandiji pa v 13. stoletju. V Španiji je kralj Alfonso X. Modri (Alfonso X de Castilla) leta 1283 v znameniti knjigi «Libro de los Juegos» (Knjiga iger) namenil posebno poglavje igri Tables (Todas Tablas) in natančno opisal njena pravila.

Do 16. stoletja so se namizne igre z metanjem kock v Evropi trdno uveljavile kot del vsakdanjega življenja. Vendar pa enotnih pravil ni bilo: vsaka država in pokrajina je imela svoje različice. V Franciji so igrali Trictrac, v Italiji Tavole Reale, v Španiji Tablas Reales, v Nemčiji Puff. V Angliji se je dolgo uporabljalo splošno ime Tables, šele v začetku 17. stoletja pa se je pojavila beseda «Backgammon». Etimologija imena ni povsem jasna: po eni razlagi izhaja iz staroangleških besed back («nazaj») in gamen («igra»), kar odraža bistvo igre — vračanje figur domov; po drugi pa iz valižanskih besed bach («majhen») in cammaun («bitka»). Kakorkoli že, izraz se je uveljavil za različico igre s »kratkimi« pravili, torej s možnostjo izbijanja figur.

Nastanek dolgega in kratkega Backgammon

V srednjeveški Rusiji in sosednjih državah je bila igra znana pod perzijskim imenom Nard. Preko Kavkaza in Srednje Azije se je Backgammon razširil v Gruzijo (kjer so ga od 17. stoletja imenovali nardii) in kasneje med Kalmike ter druge narode ob Volgi in v Sibiriji. V Rusiji in drugih državah nekdanje Sovjetske zveze se je Backgammon v 20. stoletju široko razširil in postal tradicionalna namizna igra, posebej priljubljena na mestnih dvoriščih in letoviščih. Sčasoma sta se oblikovali dve glavni različici pravil: dolgi Backgammon in kratki Backgammon.

Dolgi Backgammon je starejša različica, ki je blizu starodavni perzijski igri Nard. V dolgem Backgammonu vse figure začnejo igro z enega mesta («glave») in se premikajo v isto smer za oba igralca; izbite figure se ne odstranjujejo — polje, ki ga zaseda ena figura, postane za nasprotnika nedosegljivo. Ta različica je priljubljena na Vzhodu in v postsovjetskih državah ter jo pogosto štejejo za klasični Backgammon.

Kratki Backgammon pa je zahodna različica, pri kateri je začetna postavitev figur razporejena po deski, poteze igralcev potekajo v nasprotnih smereh, figure pa je mogoče »izbiti« in postaviti na bar (sredinsko pregrado na deski). Kratki Backgammon se je v Evropi začel širiti v 16. stoletju, do 17.–18. stoletja pa je postal znan tudi v Ameriki. Obe različici imata skupno osnovo, vendar različne taktične poudarke, in sta se v zgodovini razvijali vzporedno.

Razvoj igre v novem veku

V 17. stoletju se je igra Tables v Angliji spremenila in se v bistvu preoblikovala v kratki Backgammon. Prva zanesljiva omemba izraza «Backgammon» izvira iz leta 1635. Angleški igralci so novo različico razlikovali od stare, znane kot Irish (irski Backgammon), ki je veljala za bolj resno, vendar je sčasoma kratki Backgammon izpodrinil svoje predhodnike. Leta 1743 je bil v Londonu objavljen prvi podroben traktat z opisom pravil in strategij — «A Short Treatise on the Game of Back-Gammon» avtorja Edmonda Hoyla (1753, «Kratki traktat o igri Backgammon») — ki je določil osnovna pravila kratkega Backgammon tistega časa. Zanimivo je, da je igra v 18. stoletju postala priljubljena celo med duhovščino, kljub dolgotrajnemu nasprotovanju iger na srečo s strani cerkve.

Do 19. stoletja so pravila kratkega Backgammon skoraj v celoti dobila sodobno obliko. Sredi stoletja je bila pregrada (bar) za izbite figure že splošno uporabljena, zmaga v partiji pa je lahko prinašala eno, dve ali tri točke: navadna zmaga — ko igralec prvi odstrani vse svoje figure; gammon — dvojna zmaga, če zmagovalec odstrani vse figure, nasprotnik pa nobene; in backgammon — trojna zmaga, ko zmagovalec odstrani vse figure, medtem ko nasprotnik ne odstrani nobene in ima vsaj eno figuro na baru ali v zmagovalčevem domu. Ta sistem točkovanja je postal osnova sodobnih pravil kratkega Backgammon.

Najnovejše spremembe — kocka za podvojitev in ponovni razcvet zanimanja

Največja novost 20. stoletja je bil pojav kocke za podvojitev. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so v igralnih klubih v New Yorku izumili posebno Doubling Cube s stranmi, označenimi z 2, 4, 8, 16, 32 in 64, ki je omogočala zviševanje stav med igro. Ta kocka je igro naredila bolj zapleteno, saj je dodala element ocenjevanja tveganja: igralec ni več le spretno premikal figur, ampak je moral tudi znati pravilno oceniti trenutek, kdaj predlagati podvojitev stave, glede na verjetnost zmage.

S pojavom kocke za podvojitev se je Backgammon spremenil v intelektualno in vznemirljivo igro na novi ravni, kar je pripomoglo k njegovi priljubljenosti med elito. V šestdesetih letih 20. stoletja je zanimanje za igro doseglo pravi razcvet v Združenih državah in Evropi. Pomembno vlogo pri tem je imel princ Alexis Obolensky — potomec ruskih aristokratov, ki se je naselil v Ameriki in je postal znan kot »oče modernega Backgammon-a«. Leta 1963 je ustanovil Mednarodno zvezo za Backgammon, razvil enotna uradna pravila in organiziral prve velike turnirje. Leta 1964 je v New Yorku potekal mednarodni turnir s številnimi znanimi osebnostmi, leta 1967 pa so v Las Vegasu priredili prvo svetovno prvenstvo v Backgammonu.

Igra je hitro postala modna: Backgammon so igrali v zasebnih klubih, na univerzah in na družabnih dogodkih. Organizirali so turnirje pod pokroviteljstvom velikih podjetij, pojavili so se znani prvaki in avtorji strateških knjig, kar je utrdilo položaj Backgammon-a kot intelektualne in prestižne oblike zabave.

Do konca 20. stoletja je Backgammon ostal priljubljen v številnih državah. V več državah vzhodnega Sredozemlja je Backgammon še vedno nacionalna igra: v Grčiji, Turčiji, Libanonu, na Cipru in v Izraelu je globoko zakoreninjen v ljudski kulturi. V Združenem kraljestvu in Združenih državah so ustanovili nacionalne zveze za Backgammon, ki redno organizirajo prvenstva in lige.

Od začetka devetdesetih let je Backgammon vstopil v digitalno dobo: pojavila se je programska oprema za igranje proti računalniku in analizo iger, z razvojem interneta pa je postalo mogoče igrati na spletu s tekmeci z vsega sveta. Tako se je igra, ki je nastala v starodavnosti, uspela prilagoditi novim obdobjem in tehnologijam, ne da bi izgubila svojo intelektualno privlačnost.

Zanimiva dejstva o Backgammonu

• Kraljevske partije in diplomatska darila. Backgammon je bil že od nekdaj igra plemstva in je pogosto predstavljal del diplomatskih daril. V štiridesetih letih 18. stoletja je osmanski sultan Mahmud I (محمود) francoskemu kralju Ludviku XV (Louis XV) podaril razkošen komplet Backgammon-a iz lesa, okrašenega z biserno intarzijo — simbol prefinjenosti in razuma. Takšne deske, okrašene z zlatom, slonovino ali želvovino, so hranili v kraljevih zbirkah kot dokaz visokega statusa. Kompleti iz 18. stoletja so danes na dražbah ocenjeni na več deset tisoč dolarjev, zlasti če so pripadali znanim zgodovinskim osebnostim.
• Prepovedi in iznajdljivost igralcev. V svoji dolgi zgodovini je bil Backgammon večkrat prepovedan zaradi povezave z igrami na srečo. Leta 1254 je francoski kralj Ludvik IX prepovedal igro na dvoru, v Angliji pa je leta 1526 kardinal Thomas Wolsey (Thomas Wolsey) Backgammon označil za »hudičevo stvaritev« in ukazal, naj se vse igralne deske sežgejo. Vendar so iznajdljivi mojstri našli rešitev: v 16. stoletju so v Angliji začeli izdelovati zložljive Backgammon deske v obliki knjige. Navzven so bile videti kot knjiga na polici, znotraj pa so vsebovale igralno polje, figure in kocke. To je plemstvu omogočalo, da je na skrivaj igralo prepovedano igro — odprli so »knjigo« za igro in jo ob nevarnosti hitro zaprli. Danes so takšni kompleti Backgammon-a cenjeni kot redki starinski eksponati.
• Backgammon v umetnosti in popularni kulturi. Zaradi svoje priljubljenosti se je Backgammon večkrat pojavil v umetnosti in literaturi. Nizozemski slikar Jan Steen (1626–1679) je na primer upodobil podeželske igralce Backgammon-a na svoji sliki »The Game of Tric-Trac«, pri čemer je ujel dramatičnost prizora. V Ermitažu je hranjena še ena Steenova slika, kjer eden od igralcev prevrne desko — očitno po prepiru zaradi poraza. Kasneje se je Backgammon pojavil tudi v kinematografiji: v filmu o Jamesu Bondu »Octopussy« (1983) junak igra Backgammon z uporabo kock, kar poudarja vzdušje tveganja in psihološkega dvoboja. V vzhodni literaturi in poeziji igra pogosto simbolizira preobrate usode in modrost sprejemanja naključij.
• Rekordi in dosežki. Danes potekajo mednarodni turnirji v Backgammonu, kjer tekmujejo najboljši igralci na svetu. Od sedemdesetih let 20. stoletja poteka svetovno prvenstvo v Backgammonu — sprva v Las Vegasu, pozneje v Monte Carlu — ki privablja profesionalce z vsega sveta. Obstajajo tudi rekordi, povezani s trajanjem iger: leta 2018 je v Azerbajdžanu Rustam Bilalov (Rustam Bilalov) postavil Guinnessov rekord za najdaljši Backgammon maraton, ki je trajal 25 ur in 41 minut. Drugo zanimivo dejstvo — najmanjše število metov kocke, potrebnih za zaključek igre, je 16 potez, kar so teoretično izračunali matematiki.

V stoletjih obstoja je Backgammon postal neločljiv del kulturne dediščine številnih narodov. Rojen v starodavni Perziji, je preživel obdobja prepovedi in ponovnih rojstev, osvojil Vzhod in Zahod ter ohranil svoj čar do današnjih dni. Zgodovina Backgammon-a je zgodovina človeške zabave, kjer se prepletata duh tekmovanja in razmišljanja — od dvorskih modrecev do srednjeveških gostiln in prefinjenih salonov 20. stoletja. Danes Backgammon še naprej združuje ljudi različnih generacij in kultur ter ponuja redko kombinacijo naključja in preračuna. Razumevanje poti, ki jo je igra prehodila, razkriva njeno posebno vrednost — kot kulturni fenomen in vadbo za um.

Ko spoznate bogato zgodovino Backgammon-a, si naravno zaželite preizkusiti svoje sposobnosti za igralno desko. V naslednjem delu bomo obravnavali pravila te legendarne igre — od kratkega Backgammon-a (sodobne različice) do vzhodnega dolgega Backgammon-a — in delili praktične nasvete. Potopite se v vzdušje modrosti in vznemirjenja, ki ga ponuja Backgammon, in odkrijte svet logičnih bitk ter starodavnih tradicij.

Backgammon — je namizna igra za dva igralca, ki se igra na posebni deski s 30 figurami — 15 belimi in 15 črnimi — ter z dvema kockama. Deska ima 24 polj (ozkih trikotnikov), razdeljenih na dva dela z osrednjo pregrado. Vsak igralec premika svoje figure glede na rezultate metov kock, pri čemer poskuša svoje figure voditi okoli deske in jih odstraniti prej kot nasprotnik. Igra Backgammon običajno traja od 5 do 30 minut — odvisno od metov kock in stopnje spretnosti igralcev; za igro zadostujeta dva igralca in standardni komplet.

Z vidika mehanike je Backgammon tekmovalna dirka s prvkom naključja. Vsak igralec vrže dve kocki in premika svoje figure po deski, pri čemer se odloča, katero figuro in za koliko polj bo premaknil. Vsak met ustvari novo situacijo, uspeh pa je odvisen tako od sreče kot od spretnosti — od sposobnosti optimalno izkoristiti dobljene kombinacije. Igra je zanimiva, ker zahteva nenehno ravnovesje med tveganjem in varnostjo: igralec lahko igra previdno, izogiba se posameznim figuram, ki jih je lahko zadeti, ali pa pogumno, zanašajoč se na srečo in postavljajoč pasti nasprotniku.

Backgammon je cenjen, ker spodbuja razvoj logičnega in kombinatoričnega mišljenja, sposobnost predvidevanja potez vnaprej ter sprejemanja odločitev v pogojih negotovosti. Poleg tega ima igra estetsko plat: čudovite lesene ali intarzirane deske, zvok kock, ritual metanja — vse to ustvarja posebno zadovoljstvo med igranjem. Ni presenetljivo, da je Backgammon že stoletja priljubljena igra za prijateljsko druženje in intelektualni počitek.

Pravila igre Backgammon: kako igrati

Preden začnemo, si poglejmo osnovne elemente igre. Deska za Backgammon je sestavljena iz 24 polj (trikotnikov) — po 12 na vsaki strani. Polja so razdeljena v štiri kvadrante po šest: dve «domači» coni (vsaka za enega igralca) in dve zunanji. Na sredini deske je pregrada — ločilo, na katerega se pri kratkem Backgammonu postavljajo «zadete» figure. Vsak igralec ima 15 figur svoje barve, gibanje pa določata dve kocki s številkami od 1 do 6. Spodaj so predstavljena pravila za dve glavni različici igre — kratek Backgammon (sodobni backgammon) in dolgi Backgammon.

Kratek Backgammon

• Začetna postavitev. V kratkem Backgammonu so figure vsakega igralca razporejene po točno določenem vzorcu: 2 figuri na polju 24 (najbolj oddaljeno od «doma» nasprotnika), 5 figur na polju 13, 3 figure na polju 8 in 5 figur na polju 6. Tako so figure razporejene med domačo in zunanjo polovico deske. Igralci sedijo drug proti drugemu, vsak s svojo domačo cono pred seboj (polja 1–6 za belega in zrcalno za črnega). Poteze potekajo v nasprotnih smereh: beli se giblje proti smeri urinega kazalca, črni pa v smeri urinega kazalca. Cilj igre je kot prvi voditi vse figure okoli deske in jih odstraniti pred nasprotnikom.
• Potek igre. Na začetku igre vsak igralec vrže eno kocko. Igralec, ki vrže večje število, začne igro in uporabi obe vrednosti za prvo potezo. Če oba igralca vržeta enako število, met ponovita, dokler rezultati niso različni. Nato vsak igralec pri svoji potezi vrže dve kocki in premakne figure glede na dobljene številke.
• Premikanje figur. Števila na obeh kockah kažejo, za koliko polj se lahko premakne ena ali dve figuri. Vsako število se uporabi kot ločena poteza. Na primer, če pade 5 in 3, se lahko ena figura premakne za 5 polj in druga za 3, ali ena figura za skupaj 8 polj, če je vmesno polje prosto. Figure se lahko premikajo le naprej — proti svojemu «domu», torej proti nižjim številkam polj. Figura se ne sme postaviti na polje, ki ga zasedata dve ali več nasprotnikovih figur. Če je na polju samo ena nasprotnikova figura (blot), jo je mogoče zadeti — nasprotnikova figura se odstrani z deske in postavi na pregrado, od koder se mora pozneje vrniti v igro.
• Dvojček. Če obe kocki pokažeta isto število (na primer 6–6 ali 3–3), lahko igralec uporabi vsako vrednost dvakrat, torej naredi štiri poteze namesto dveh. Na primer, pri metu 6–6 lahko ena ali več figur napreduje za 6 polj štirikrat. Tak rezultat velja za srečen, saj omogoča hitro napredovanje in lahko spremeni položaj na deski v igralčevo korist.
• Obvezne poteze. Igralec mora uporabiti obe vrednosti na kockah (ali vse štiri v primeru dvojčka), če pravila to dovoljujejo. Če je mogoča le ena poteza, je treba uporabiti večje število. Če ni možna nobena poteza (na primer, če so vse poti blokirane z nasprotnikovimi figurami), igralec izgubi potezo. Takšna situacija se lahko zgodi, ko so vse figure na pregradi in so vstopna polja zasedena z dvema ali več nasprotnikovimi figurami.
• Zadetek in pregrada. V kratkem Backgammonu je mogoče zadeti nasprotnikove figure: če igralčeva figura pristane na polju, kjer stoji samo ena nasprotnikova figura, jo zadene in postavi na pregrado — osrednjo ločilno črto deske. Zadeta figura je začasno odstranjena iz igre. Preden igralec naredi druge poteze, mora vse figure s pregrade vrniti na desko. Vračanje se izvede glede na met kock: na primer, če pade 4 in 6, lahko figura vstopi na polje 4 ali 6 v nasprotnikovi domači coni, če ti polji nista zasedeni z dvema ali več figurami. Če so vsa možna polja zasedena, igralec izgubi potezo. Ko se vse zadete figure vrnejo, se preostale vrednosti kock odigrajo običajno.

Dolgi Backgammon

• Začetna postavitev in smer gibanja. V dolgem Backgammonu (vzhodna različica) vseh 15 figur vsakega igralca začne iz ene točke — iz «glave». Glava belih se nahaja na desni, najbolj oddaljeni točki domače polovice črnega igralca, glava črnih pa simetrično na desni, najbolj oddaljeni točki doma bele polovice. Z drugimi besedami, obe glavi ležita v nasprotnih kotih iste diagonale plošče. Igralci premikajo svoje figure v isti smeri — v nasprotni smeri urinega kazalca (z vidika belih). Za razliko od kratkega Backgammona se poti belih in črnih figur ne srečajo čelno: zdi se, kot da se lovijo okoli plošče. Bele figure se premikajo od svoje glave skozi domačo cono črnih, nato skozi njihovo zunanjo cono, naprej skozi zunanjo cono belih in zaključijo v svoji domači polovici; črne figure se premikajo podobno — od svoje glave v beli polovici proti svojemu domu.
• Vrstni red potez. Vrstni red prve poteze v dolgem Backgammonu se določi enako kot pri kratkem: vsak igralec vrže eno kocko, in tisti, ki dobi višjo številko, začne igro, pri čemer uporabi vsoto obeh kock za svojo prvo potezo. Če padejo enake številke, se kocke mečejo ponovno, dokler se ne pojavi razlika. Ko je prvi igralec določen, poteze potekajo izmenično: vsaka poteza se začne z metom dveh kock. Vrednosti določajo, za koliko točk lahko igralec premakne svoje figure. Igralec mora uporabiti obe številki, če pravila to dovoljujejo; če pade dvojček (enaki številki na obeh kockah), se vsaka uporabi dvakrat, kar daje štiri poteze. Poteza traja, dokler niso izvedeni vsi možni premiki glede na dobljene številke.
• Gibanje in pravila metov. Premikanje figur temelji na istih osnovnih načelih: figura se premakne z glave za toliko točk, kolikor pokaže met, pod pogojem, da ciljna točka ni zasedena s figuro nasprotnika. V dolgem Backgammonu je prepovedano postaviti figuro na točko, ki jo že zaseda nasprotnik — tukaj ni udarcev, točka pa pripada prvi figuri, ki jo je zasedla. Zato v tej različici ni bara niti izbitih figur. Ostala pravila metanja so enaka kot v kratkem Backgammonu: vsaka številka na dveh kockah predstavlja ločeno potezo (ali pa ju je mogoče združiti, če so vse vmesne točke proste); pri dvojčku igralec izvede štiri poteze s to številko. Poteze je treba vedno opraviti, če jih pravila dovoljujejo. Obstaja pomembna omejitev: z glave se lahko na potezo premakne le ena figura. Izjema je prvi met v igri: če pade dvojček 6–6, 4–4 ali 3–3, klasična pravila dovoljujejo premik dveh figur hkrati («izhod dveh figur»). V vseh drugih primerih je dovoljeno z glave premakniti samo eno figuro na potezo. To pravilo naredi začetek igre bolj strateški: ni mogoče razpršiti vseh figur naenkrat in napredovanje zahteva načrtovanje.
• Blokade in omejitve. V dolgem Backgammonu, čeprav ni mogoče izbijati nasprotnikovih figur, ostaja blokiranje pomemben del strategije. Dve ali več figur na isti točki jo naredita zaprto za nasprotnika. Igralci gradijo «prime» — zaporedje več zasedenih točk — da upočasnijo napredovanje nasprotnikovih figur. Na primer, zapiranje 4–5 točk zapored lahko močno zadrži nasprotnika. Vendar pravila dolgega Backgammona prepovedujejo «popolno zaporo»: ni dovoljeno ustvariti verige šestih zaporednih zaprtih točk, za katerimi bi ostale vse figure nasprotnika. Vsaj ena figura nasprotnika mora imeti možnost obiti blokado. Če šesttočkovna blokada popolnoma zapre vse figure nasprotnika, je taka poteza neveljavna. V praksi to pomeni, da je šesttočkovna blokada dovoljena le, če je vsaj ena nasprotnikova figura že prešla mimo. Sicer blokiranje ostaja ključna taktika: brez možnosti udarcev se zmaga doseže s preudarnim manevriranjem in ustvarjanjem ovir.
• Odstranjevanje figur. Ko vseh 15 figur opravi krog in se znajde v tvoji domači coni (zadnjih šest točk), jih začneš odstranjevati s plošče, tako kot v kratkem Backgammonu. Pravila odstranjevanja so enaka: dobljena številka omogoča odstranitev figure z ustrezne točke; če na tej točki ni figure, moraš premakniti figuro znotraj doma ali odstraniti figuro z bolj oddaljene točke. Ker v dolgem Backgammonu ni udarcev, je postopek preprostejši: cilj vsakega igralca je odstraniti vse svoje figure čim hitreje.
• Točkovanje in zmaga. V dolgem Backgammonu se običajno igra za eno točko na partijo. Zmaga tisti, ki prvi odstrani vse svoje figure s plošče. Če zmagovalec odstrani vse figure, nasprotniku pa ostane vsaj ena, gre za navadno zmago — eno točko. Če nasprotniku ne ostane nobena figura, zmaga šteje dvojno. Na uradnih tekmah se igra do vnaprej dogovorjenega števila točk. Kocka za podvajanje se v dolgem Backgammonu skoraj ne uporablja in se pojavi le v vadbenih ali igralnih partijah.

Začetnikom se pogosto priporoča, da začnejo s kratkim Backgammonom, saj možnost izbijanja figur naredi igro bolj dinamično in zanimivo. Dolgi Backgammon je cenjen zaradi svoje strateške čistosti: uspeh je skoraj v celoti odvisen od taktike, element naključja pa se pojavi le pri metanju kock, zato je tveganje za poraz zaradi sreče minimalno. Ko obvladaš obe različici, boš bolje razumel vse podrobnosti te privlačne igre.

Nasveti za začetnike v Backgammonu

Backgammon — je igra, pri kateri spretnost prihaja z izkušnjami. Da bi pospešil napredek, je pomembno razumeti osnovne taktične prijeme in se izogniti pogostim napakam. Spodaj so nasveti razdeljeni v tri skupine: splošni taktični pristopi, napake začetnikov in ideje za bolj napredno strategijo. Ti nasveti so uporabni tako v kratkem kot v dolgem Backgammonu (s potrebnimi prilagoditvami pravil).

Taktični pristopi

• Gradi «dom» in sidra. Poskusi čim prej zavzeti točke v svoji domači coni — še posebej peto točko, imenovano «zlata točka». Zavzete točke v domu otežujejo vrnitev izbitih figur nasprotnika v kratkem Backgammonu in olajšajo končno odstranjevanje tvojih figur. Prav tako je koristno ustvariti sidro — točko v nasprotnikovi coni, kjer stojita dve tvoji figuri. Sidro (zlasti na 20. ali 21. točki nasprotnika) služi kot oporišče: upočasni njegov napredek in nudi zatočišče tvojim figuram. V dolgem Backgammonu je pomembno zgodaj premakniti figure naprej in zavzeti nekaj točk, da ne obtičiš na glavi.
• Ne puščaj figur samih brez potrebe. Posamezne figure (bloti) so ranljive: v kratkem Backgammonu jih lahko nasprotnik izbije, v dolgem pa jih lahko blokira. Poskušaj premikati figure v parih, da se medsebojno varujejo. Pred potezo premisli: ali bo kakšna figura ostala sama na odprti točki? Če da — odloči, ali se tveganje splača ali je bolje igrati varno. Prevelika previdnost pa je lahko škodljiva: včasih se splača tvegati blot, da zavzameš ključno točko ali upočasniš nasprotnika. Najdi ravnotežje med varnostjo in pogumom.
• Osredotoči se na gradnjo blokad (prime-ov). Več tvojih figur na zaporednih točkah ustvari resno oviro za nasprotnika. Idealna blokada ima šest zaporednih zaprtih točk, vendar že štiri ali pet dajejo veliko prednost. Poskusi graditi blokade v svoji zunanji coni, da upočasniš napredek nasprotnika, ali v svojem domu, da olajšaš končno odstranjevanje figur. V dolgem Backgammonu ni dovoljeno popolnoma blokirati nasprotnika: vsaj ena figura mora imeti možnost premika. V kratkem Backgammonu je to tehnično mogoče, a težko izvedljivo. V vsakem primeru ostaja načelo isto: bolje je varno zapreti točko kot poskusiti izbiti dodatno figuro, še posebej če ima nasprotnik figure na baru.
• Bodi pozoren na razporeditev figur po plošči. Izogibaj se kopičenju preveč figur na eni točki — tako imenovanim «stolpom». Na primer, pet figur na enem trikotniku je običajno preveč: te vire je bolje uporabiti za nadzor drugih položajev. Po drugi strani pa ne puščaj preveč posameznih figur (blotov), da jih ne izpostaviš tveganju. Igraj prilagodljivo: razporedi figure tako, da vsak met kocke ponuja uporabno potezo in okrepi tvoj položaj.
• Upoštevaj fazo igre. Na začetku je pomembno odstraniti figure z glave in zavzeti ključne točke; v sredini utrdi položaje in se odloči, ali boš igral na hitrost ali boš upočasnil nasprotnika; na koncu igraj previdno ali tvegaj glede na situacijo — odstranjuj figure previdno, če vodiš, in poskusi otežiti poteze nasprotnika, če zaostajaš.

Napake začetnikov

• Igranje brez načrta. Začetniki pogosto igrajo «po trenutni situaciji», brez splošne strategije. Na primer, ko vidijo priložnost, da udarijo nasprotnikovo figuro, to storijo takoj, ne da bi pomislili na postavitev svojih figur. Ali pa ženejo vse figure naprej, ne da bi zavarovali zadnje vrste. Ocenite položaj po vsakem metu: kaj prinaša več koristi — napad ali utrditev položaja? Včasih je bolje okrepiti svoj dom ali premakniti zaostale figure kot tvegati zaradi enega udarca.
• Preveč pasivna igra («igranje v hiši»). Druga skrajnost — preveč varna igra. Začetniki se pogosto bojijo pustiti odprte figure in zato zapravljajo poteze z nepotrebnimi premiki. Na primer, nenehno premikajo figure znotraj doma namesto da bi napredovali. To vodi v izgubo tempa in pobude. Ne bojte se malo tvegati, zlasti na začetku igre, ko se lahko udarjena figura še vrne. V Backgammonu je tempo zelo pomemben — bolje je napredovati z nekaj tveganja kot stati in dovoliti nasprotniku, da zavzame vse ključne točke.
• Neupoštevanje rezultata in podvajanja (v kratkem Backgammonu). V točkovnih igrah začetniki pogosto pozabijo na strategijo podvajanja. Neznanje, kako uporabiti kocko za podvajanje ali sprejeti podvojitev, je napaka, ki vodi v izgubljene priložnosti. Ne pozabite: če imate jasno prednost, samozavestno ponudite podvojitev — sicer tvegate, da boste osvojili le 1 točko tam, kjer bi lahko 2. In obratno, če ste močno v zaostanku brez možnosti — je bolje odnehati pri podvojitvi in prihraniti točke za naslednjo igro.
• Napačen izračun verjetnosti. V Backgammonu veliko odločajo možnosti, kateri meti bodo padli. Pogosta napaka — neocenjen riziko puščene odprte figure. Na primer, začetnik lahko pusti odprto figuro šest polj od nasprotnika in misli «verjetno ne bo zadel». Toda verjetnost je precej visoka — okoli 17%. Ali pa se po nepotrebnem boji redkega dvojnega meta, ki ga nasprotnik potrebuje za zmago, čeprav je verjetnost prav tako približno 17%. Postopoma se naučite osnovnih verjetnosti v Backgammonu — kateri meti so najverjetnejši in kakšne so možnosti za uspešno potezo. To vam bo pomagalo pri odločanju: včasih lahko pustite eno figuro odprto, če je verjetnost, da bo zadeta, le 8%, medtem ko je dobiček poteze velik.
• Prehiter prehod v dirko. V kratkem Backgammonu obstajata dva glavna stila igre — kontaktna igra (s poskusi udarjanja in blokiranja) ter dirka (ko oba igralca poskušata pripeljati figure domov in se izogniti tveganju). Pogosta napaka — prehiter prehod v dirko, ko ima nasprotnik še vedno močan položaj. Na primer, začetnik se lahko poskuša umakniti z vsemi figurami, čeprav ima nasprotnik že zgrajene bloke naprej — in bo na koncu ujet ter udarjen. Ali obratno, predolgo ostane v boju, ko bi moral že bežati (če ima prednost v razdalji). Tu pride prav štetje pipov — skupno število polj, ki jih mora vsaka figura prehoditi do cilja. Naučite se oceniti, kdo ima krajšo pot. Če ste daleč spredaj v pipih — izogibajte se kontaktu in peljite figure domov. Če ste daleč zadaj — otežite igro nasprotniku, saj brez srečnega udarca ne boste zmagali.

Napredne strategije

• Upravljanje tveganj in načrtovanje potez. Izkušeni igralci izračunajo posledice svojih dejanj, ocenijo možne mete nasprotnika in predvidijo, kako se bo položaj spremenil po njih. Upoštevajo, kje so pustili osamljene figure, katera polja so odprta in katere poteze lahko uporabi nasprotnik. Razmišljajo kot šahisti: ne samo o svoji naslednji potezi, temveč tudi o možnih odzivih nasprotnika.
• Načelo «varno ali pogumno». V vsakem položaju obstaja agresivna in previdna poteza. Agresivna poteza lahko pusti odprto figuro, poskusi udariti nasprotnikovo figuro ali zaostri situacijo; previdna pa krepi dom, zapira polja in zmanjšuje tveganje. Mojstrstvo je v razumevanju, kdaj uporabiti kateri slog: če zaostajate, igrajte bolj pogumno, da poskusite obrniti potek igre; če vodite — igrajte varno, ne da bi dali priložnosti nasprotniku. Postavitev plošče je vedno pomembna: včasih se splača tudi vodilnemu igralcu tvegati, da pospeši zmago, medtem ko mora tisti, ki zaostaja, čakati na napako nasprotnika.
• Upravljanje rezultata tekme. V tekmah (na primer do 5 ali 7 točk) se taktika spreminja glede na trenutno stanje — temu pravimo strategija tekme. Na primer, če vam manjka le 1 točka do zmage, nasprotniku pa 3, morate biti previdnejši pri ponujanju podvojitve, saj poraz ne bo usoden; v takih primerih velja Crawfordovo pravilo, ki omejuje podvojitve v določeni igri. Poznavanje osnovnih načel strategije tekme je koristno na turnirjih, čeprav njeno podrobno preučevanje presega osnovna priporočila.
• Tehnični zaključki in odstranjevanje figur. Pri odstranjevanju figur izkušeni igralci upoštevajo številne podrobnosti. Na primer, «pravilo 25%»: tudi če zaostajate, vendar imate približno četrtino možnosti za zmago, če nasprotnik naredi napako, se splača nadaljevati igro. Pomembno je tudi, da figure na oddaljenih točkah doma zadržite čim dlje, če jih nasprotnik še lahko blokira, da povečate možnost nepričakovanega backgammona. V dolgem Backgammonu je ključnega pomena — ne ostati predolgo na glavi, sicer bo nasprotnik imel čas zgraditi blok in močno zmanjšati vaše možnosti za zmago.

Glavni nasvet — igrajte in analizirajte. Po vsaki igri je koristno pregledati svoje poteze: kje ste naredili napako in katera poteza bi bila učinkovitejša. Praksa in pozorno opazovanje igre nasprotnika postopoma izboljšujeta vaše sposobnosti. Backgammon — igra, ki se jo lahko naučite v nekaj minutah, a jo lahko izpopolnjujete vse življenje, pri čemer uživate v vsakem koraku naprej.

Backgammon — očarljiva igra, ki združuje srečo in strategijo, preprostost in globino. Ko se naučite pravil in osvojite prve taktične tehnike, boste odkrili svet intelektualne zabave, preizkušene s časom. Ni pomembno, če se vam na začetku zdi sreča spremenljiva — vsaka igra vas nauči nečesa novega: potrpežljivosti, izračunavanja, sposobnosti sprejemanja porazov in veselja ob zmagah. Ta igra je posebna, ker se v njej vedno lahko izboljšate: od domačega igralca do mojstra turnirjev.

Ko preizkusite svoje sposobnosti na plošči, boste začutili, kako privlačen je Backgammon: želeli boste povračilno igro, preizkusiti novo tehniko ali preveriti opazovano strategijo. In kar je najpomembneje — igra povezuje ljudi. Igra Backgammon ob skodelici čaja lahko poveže ljudi različnih generacij in kultur, saj je jezik kock in figur razumljiv brez besed. Intelektualno tekmovanje, prijateljske šale in vznemirjenje ob srečnih metih — vse to ustvarja edinstveno vzdušje igre Backgammon.

Upamo, da vam bodo ta pravila in nasveti pomagala igrati Backgammon samozavestno in razvijati svoje sposobnosti. Tudi majhne izkušnje vam bodo pomagale bolje razumeti strategijo, izračunati poteze in uživati v procesu. Poskusite uporabiti naučena načela, opazujte nasprotnika in postopoma razvijajte svoj slog — tako bo igra postala zanimiva in poučna. Ste pripravljeni preizkusiti sebe? Igrajte Backgammon na spletu zdaj — brezplačno in brez registracije!